{"id":364,"date":"2020-11-29T23:24:51","date_gmt":"2020-11-29T22:24:51","guid":{"rendered":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?page_id=364"},"modified":"2025-02-12T10:03:22","modified_gmt":"2025-02-12T09:03:22","slug":"tematska-ucna-pot","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?page_id=364","title":{"rendered":"Tematska u\u010dna pot"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Arheolo\u0161ka u\u010dna pot je prirejena za individualne oglede. Vodenje po arheolo\u0161ki razstavi in arheolo\u0161ki u\u010dni poti je mo\u017eno v sklopu vodenih ogledov Botani\u010dnega vrta Univerze v Mariboru.\u00a0<\/strong><\/p>

Arheolo\u0161ke vsebine so na voljo tudi za \u0161olske skupine.\u00a0<\/strong><\/p><\/blockquote>

V\u00a0ju\u017enem delu Botani\u010dnega vrta UM se razteza gomilno grobi\u0161\u010de iz starej\u0161e \u017eelezne dobe. Tukaj so v \u010dasu med koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. \u0161t. svoje umrle pokopavali prebivalci utrjene naselbine Po\u0161tela na Pohorju. Gre za eno od grobi\u0161\u010d tam \u017eive\u010de skupnosti, saj se druga razprostirajo od planote Habakuk pod Po\u0161telo po grebenih proti Razvanju, kjer stoji mogo\u010dna Kosova gomila, pa vse do Spodnjih Ho\u010d.<\/p>

S sodobnimi raziskavami je bilo na obmo\u010dju, kjer poteka arheolo\u0161ka pot, ugotovljenih ve\u010d deset razli\u010dno velikih grobnih gomil. Ena od manj\u0161ih je bila med urejanjem u\u010dne poti odkrita tik za mostom, v neposredni bli\u017eini vhoda v Botani\u010dni vrt. Z arheolo\u0161kimi izkopavanji smo ugotovili, da je bila mo\u010dno po\u0161kodovana \u017ee v preteklosti.<\/p>

Ve\u010dina gomil ob u\u010dni poti je dobro ohranjenih, saj jih je dolga stoletja varoval gozd. To pa ne velja za vse gomile v bli\u017eini, saj so bile nekatere mo\u010dno po\u0161kodovane, ko je bilo na obmo\u010dju dana\u0161njega Botani\u010dnega vrta voja\u0161ko skladi\u0161\u010de. Uni\u010denje \u017eal grozi tudi nekaterim gomilam na njivskih povr\u0161inah v okolici, saj so zaradi intenzivnega oranja \u017ee skoraj povsem zravnane.\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

ZBIRKA U\u017dITNIH IN UPORABNIH RASTLIN, PALEOVRT\n\n<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Od mlaj\u0161e kamene in bakrene dobe (pribl. 6000\u20132300 pr. n. \u0161t.), bronaste dobe (pribl. 2300\u2013800 pr. n. \u0161t.), \u017eelezne dobe (pribl. 800\u201315\/0 pr. n. \u0161t.) pa vse do rimskega in poznoanti\u010dnega obdobja (15\/0\u20136. stol.) se je kmetijstvo na \u0160tajerskem razvijalo postopoma.\u00a0<\/p>

Za vsako zgodovinsko obdobje so zna\u010dilne posamezne vrste polj\u0161\u010din, ki so praviloma v naslednjem obdobju nadomestile bolj\u0161e sorte ali vrste. Le-te so s trgovino in migracijami prispele na obmo\u010dje \u0160tajerske ter tako v vsakem zgodovinskem obdobju pustile pomemben pe\u010dat v tehnikah kmetovanja.<\/p>

Zbirka u\u017eitnih in uporabnih rastlin je nazorna kolekcija najpomembnej\u0161ih polj\u0161\u010din in uporabnih rastlin, ki jih je \u010dlovek na obmo\u010dju na\u0161ega prostora prideloval in uporabljal skozi opisana prazgodovinska in zgodovinska obdobja.\u00a0Vrt je zasnovan iz desetih, med seboj lo\u010denih parcel, ki so v kronolo\u0161kem zaporedju medsebojno povezane.\u00a0<\/p>

Prvi dve gredi predstavljata pomembne gojene rastline iz mlaj\u0161e kamene in bakrene dobe na \u0160tajerskem (pribl. 6000\u20132300 pr. n. \u0161t.). Predstavljene so polj\u0161\u010dine kot: p\u0161enica enozrnica (Triticum monococcum\u00a0<\/em>L.), izvorne oblike dana\u0161njega ovsa (Avena sativa\u00a0<\/em>L.<\/em>) in nekateri uporabni njivski pleveli, kot recimo kokalj (Agrostemma githago\u00a0<\/em>L.).<\/p>

Naslednje tri gredice predstavljajo najpomembnej\u0161e gojene rastline v obdobju bronaste dobe na \u0160tajerskem (pribl. 2300\u2013800 pr. n. \u0161t.). Predstavljene so vrste: bob (Vicia faba<\/em>\u00a0L.), le\u010da (Lens culinaris<\/em>\u00a0Medikus), proso (Panicum miliaceum\u00a0<\/em>L.) in pira (Triticum spelta\u00a0<\/em>L.).<\/p>

\u0160esta in sedma gredica predstavljata \u017eelezno dobo (pribl. 800\u201315\/0 pr. n. \u0161t.). Takrat se za\u010dnejo gojiti na \u0160tajerskem \u0161tevilne nove sorte uporabnih in u\u017eitnih rastlin. Predstavljena je stara sorta r\u017ei (Secale cereale\u00a0<\/em>L.<\/em>), ajda (Fagopyrum esculentum<\/em>\u00a0Moench), lan (Linum usitatissimum<\/em>\u00a0L.) in vrtni mak (Papaver somniferum<\/em>\u00a0L.).<\/p>

Zadnje tri gredice predstavljajo rastlinske vrste, ki jih je \u010dlovek gojil pri nas v rimskem in poznoanti\u010dnem obdobju (15\/0\u20136. stol.). Predstavljene so vrste kot: pastinak (Pastinaca sativa<\/em>\u00a0L.), sodobnej\u0161e sorte p\u0161enic (Triticum aestivum<\/em>\u00a0L.), navadni sirek (Sorghum bicolor<\/em>\u00a0(L.) Moench), navadni je\u010dmen (Hordeum vulgare<\/em>\u00a0L.)<\/p>

\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

ARHEOLO\u0160KA RAZSTAVA - Kako so \u017eiveli<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

V okviru arheolo\u0161ke razstave ‘Kako so \u017eiveli…’ vas popeljemo na sprehod skozi (pra)zgodovino obmo\u010dja severovzhodne Slovenije in avstrijske \u0160tajerske od mlaj\u0161e kamene dobe do srednjega veka. Na razstavi so na sodoben interaktivni na\u010din predstavljena dognanja interdisciplinarnih raziskovanj arheologije, arheobotanike in arheozoologije. Poseben pe\u010dat obisku daje rekonstrukcija starej\u0161e \u017eeleznodobne hi\u0161e izpred ve\u010d kot 2600 let. Razstava je na ogled v odpiralnem \u010dasu Botani\u010dnega vrta. Nahaja se v drugem ve\u010dnamenskem objeku\u00a0 v vhodnem delu Botani\u010dnega vrta.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Arheolo\u0161ka u\u010dna pot je prirejena za individualne oglede. Vodenje po arheolo\u0161ki razstavi in arheolo\u0161ki u\u010dni poti je mo\u017eno v sklopu vodenih ogledov Botani\u010dnega vrta Univerze v Mariboru.\u00a0 Arheolo\u0161ke vsebine so na voljo tudi za \u0161olske skupine.\u00a0 V\u00a0ju\u017enem delu Botani\u010dnega vrta UM se razteza gomilno grobi\u0161\u010de iz starej\u0161e \u017eelezne dobe. Tukaj so v \u010dasu med koncem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-364","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=364"}],"version-history":[{"count":19,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2790,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364\/revisions\/2790"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}