Na svetu je ve\u010d kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je u\u017eitnih, pribli\u017eno 2.500 vrst rastlin je deloma udoma\u010denih, 250 vrst pa je popolnoma udoma\u010denih. Prve rastline smo iz divjih trav udoma\u010dili pred pribli\u017eno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten \u017eivljenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeni\u0161tvu.<\/p>\n
Pred pribli\u017eno 12.000 leti smo iz divjih trav udoma\u010dili prve rastline \u2013 \u017eita. Rastline udoma\u010dujemo \u0161e danes. Ve\u010dino gojenih rastlin so na\u0161i predniki odkrili po naklju\u010dju. Vse kulturne rastline, ki jih je \u010dlovek stoletja odbiral, selekcioniral in kri\u017eal, so gensko druga\u010dne od svojih prednikov. Nekatere od njih so tako spremenjene, da v naravi brez \u010dlove\u0161ke pomo\u010di ne bi mogle ve\u010d uspevati. Ena tak\u0161nih rastlin je p\u0161enica.<\/p>\n
Prva rastlina, ki smo jo udoma\u010dili pred ve\u010d kot 8000 leti, je je\u010dmen. P\u0161enica je za je\u010dmenom druga najstarej\u0161a vrsta udoma\u010denega \u017eita. Danes poznamo 27 razli\u010dnih vrst p\u0161enice. V Botani\u010dnem vrtu Univerze v Mariboru zbiramo in gojimo stare sorte \u017eit. Semena shranjujemo v genski banki, kjer so na voljo za nadaljna raziskovanja. Zbirko si poleti lahko ogledate v paleovrtu, v kratkem na\u010drtujemo setev ozimnih \u017eit. Ve\u010d o udoma\u010devanju rastlin boste spoznali v televizijskem prispevku rubrike Ugriznimo znanost: Udoma\u010devanje rastlin v \u010detrtek, 21. 10. ob 17.25 na TV SLO 1.<\/p>\n
Vabljeni k ogledu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na svetu je ve\u010d kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je u\u017eitnih, pribli\u017eno 2.500 vrst rastlin je deloma udoma\u010denih, 250 vrst pa je popolnoma udoma\u010denih. Prve rastline smo iz divjih trav udoma\u010dili pred pribli\u017eno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten \u017eivljenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1393,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[83],"tags":[],"class_list":["post-1448","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1448","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1448"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1448\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1449,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1448\/revisions\/1449"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1393"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1448"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1448"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}