Botani\u010dni vrt Univerze v Mariboru je nedavno navdu\u0161il z novim promocijskim videom, ki prika\u017ee panoramo in dogajanje enega najlep\u0161ih koti\u010dkov na\u0161ega mesta. Naro\u010dnik novega videa je Univerza v Mariboru, v Botani\u010dnem vrtu pa nam povedo, da je film\u010dek nastal v sklopu Festivala pra\u017eenega krompirja, ki se je letos odvijal v obliki spletnega dogodka s prenosom v \u017eivo.<\/p>\n
\u010cetudi se pribli\u017eujejo nekoliko hladnej\u0161i dnevi, se dogajanje v mariborskem Botani\u010dnem vrtu ne ustavlja, ampak postaja \u0161e bolj barvito. \u00bbJeseni, to je oktobra in novembra, pripravljamo \u0161e nekaj dogodkov za na\u0161e obiskovalce. Povezani so z izobra\u017eevanjem \u0161ir\u0161e javnosti na temo ohranjanja rastlinske raznolikosti, ohranjanjem kulturne dedi\u0161\u010dine in s prakti\u010dnim vrtnarjenjem. Na\u010drtujemo tudi nekaj novih zasaditev v zbirkah rastlin,\u00ab na\u010drte opi\u0161ejo v Botani\u010dnem vrtu. V prihodnjih tednih se boste lahko tako udele\u017eili fotografske razstave rastlin z rde\u010dega seznama, delavnice uporabe okrasnih trav v zasaditvah, rokodelskih delavnic, ki vas bodo povedle v preteklost, delavnice jesenskega sajenja in za\u0161\u010dite vrtnic ter priprave zelenjavnih shrankov.<\/p>\n
Delovanje \u0161e vedno pod taktirko koronavirusa
\nBotani\u010dni vrt se tako v post-koronskem \u010dasu spet vra\u010da na stare tire, a posledice ostajajo. \u00bbUkrepi so v spomladanskem \u010dasu za dva meseca botani\u010dni vrt odrezali od obiskovalcev. Zaradi tega smo utrpeli velik izpad prihodka, saj je v tem obdobju vrt najbolj obiskan: veliko je \u0161olskih ekskurzij, turisti\u010dnih skupin in individualni ogledov,\u00ab razlagajo v Botani\u010dnem vrtu:<\/p>\n
\u00bbOdpovedati smo morali tudi vse prireditve, ki smo jih imeli na programu: velikono\u010dne dogodiv\u0161\u010dine, majski sejem rastlin, vrtnice in vino idr.\u00ab Pojasnijo, da je delovanje vrta \u0161e vedno prilagojeno priporo\u010dilom za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa, kar pomeni, da se izvajajo samo tiste prireditve, kjer je mogo\u010de zagotoviti primerno razdaljo med obiskovalci, izvaja se obvezno razku\u017eevanje skupnih prostorov \u2026<\/p>\n
Avtobusna linija \u017ee privablja ve\u010d obiskovalcev
\nOd nedavnega je dostop do Botani\u010dnega vrta Univerze v Mariboru \u0161e la\u017eji, saj je bila trasa avtobusne linije \u0161t. 2 ob nekaterih vo\u017enjah podalj\u0161ana skoraj do vhoda v vrt. Na podalj\u0161ani trasi linije 2 do Botani\u010dnega vrta, dolgi 1,2 kilometra, avtobusi od za\u010detka septembra ob delavnikih in sobotah opravijo \u0161est vo\u017eenj dnevno, ob nedeljah pa \u0161tiri vo\u017enje. Za podalj\u0161anje avtobusne linije 2 je Mestna ob\u010dina Maribor dosegla dogovor z Ob\u010dina Ho\u010de \u2013 Slivnica in Ministrstvom za infrastrukturo.<\/p>\n
\u00bbObisk botani\u010dnega vrta v jesenskem \u010dasu je posebno do\u017eivetje, saj ponuja mnogo barv, oblik, vonjev in okusov. Ne zamudite jesenskih barvitih in \u010darobnih trenutkov, ki jih ponuja sprehod po botani\u010dnem vrtu v mesecu oktobru.\u00ab<\/p>\n
U\u010dinke nove avtobusne linije je \u017ee mogo\u010de zaznati, nam zaupajo v Botani\u010dnem vrtu UM: \u00bbVe\u010d manj\u0161ih skupin in posameznikov je \u017ee pri\u0161lo z novo avtobusno linijo na ogled vrta ali pa so obiskali Pohorsko tr\u017enico. Menimo, da bo u\u010dinek \u0161e ve\u010dji, ko bodo ljudje bolje seznanjeni s to novostjo. Zagotovo bo u\u010dinek veliko bolj opazen v spomladanskem \u010dasu\u00ab. \u00bbObisk botani\u010dnega vrta v jesenskem \u010dasu je posebno do\u017eivetje, saj ponuja mnogo barv, oblik, vonjev in okusov. Ne zamudite jesenskih barvitih in \u010darobnih trenutkov, ki jih ponuja sprehod po botani\u010dnem vrtu v mesecu oktobru,\u00ab \u0161e povabijo.<\/p>\n
Botani\u010dni vrt tudi pomembna zgodovinska to\u010dka
\nMariborski Botani\u010dni vrt zavetje nudi tudi arheolo\u0161kim in drugim zgodovinskim ostalinam obmo\u010dja vzhodnih obronkov Pohorja in avstrijske \u0160tajerske, kjer so bile v izkopaninah analizirane starodavne rastline, \u017eivali in orodja. V lanskem letu je bila po dolgem \u010dasu prizadevanj, da bi se ostanki zgodovine predstavili \u0161ir\u0161i javnosti, v Botani\u010dnem vrtu v sklopu projekta odprta arheolo\u0161ka u\u010dna pot, ki zajema celo nasade prazgodovinskih rastlin. Znotraj projekta je bila vzpostavljena tudi blagovna znamka Heriterra, ki vklju\u010duje izdelke, do\u017eivetja, rastline in hrano paleolitika.<\/p>\n
Arheolo\u0161ka pot, o kateri lahko ve\u010d preberete tudi v na\u0161em prispevku Odkritje mno\u017ei\u010dnih grobov v Pivoli razkrilo \u017eivljenja starodavnih Pohorcev, je letos obele\u017eila \u017ee prvo obletnico.<\/p>\n
Prav v Po\u0161teli je bila pred koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. \u0161t. ena najpomembnej\u0161ih naselbin med Alpami in Panonsko ni\u017eino. Grobi\u0161\u010da naselbine se raztezajo od planote pri Habakuku po pobo\u010dju vse do Pivole, kjer je danes najbolje ohranjeno starej\u0161e \u017eeleznodobno gomilno grobi\u0161\u010de \u0161ir\u0161ega Podravja. Eno tak\u0161nih grobi\u0161\u010d se na 9 hektarjih razteza prav tako na obmo\u010dju Botani\u010dnega vrta v Pivoli. Doslej so tukaj na\u0161teli \u017ee 80 gomil. V pozni \u017eelezni dobi so umrle v glavnem se\u017egali na grmadi in jih skupaj z darovi, ve\u010dinoma hrano in pija\u010do za popotnico, pokopali v grobnico, preko pa zasipali zemljo in tako napravili gomilo. Ve\u010dja gomila, bolj pomembna je bila oseba, ki je bila v njej pokopana. V gomile so sicer pokopavali le najuglednej\u0161e \u010dlane skupnosti. Pokopani so \u017eiveli na obmo\u010dju Po\u0161tele, ena gomila pa je slu\u017eila le za eno umrlo osebo.<\/p>\n
Arheolo\u0161ke raziskave razkrile jedilnike prednikov
\n\u00bbPosebnost je to, da smo uspeli zdru\u017eiti toliko razli\u010dnih strok,\u00ab je za Maribor24.si ob lanski otvoritvi arheolo\u0161ke u\u010dne poti povedal dr. Matija \u010cre\u0161njar: \u00bbArheologi smo poskrbeli za arheolo\u0161ke najdbe in jih razvrstili po obdobjih, potem smo v zgodbo vpletli botanike, ki so preu\u010dili, za katere rastlinske vrste gre, paleozoologi so preu\u010dili \u017eivalske kosti in tako ugotovili, katere \u017eivali so tedaj jedli. Napolnili smo eno veliko podatkovno bazo, s katero smo potem pri\u0161li do kulinari\u010dnih specialistov in jim razlo\u017eili, katere sestavine lahko uporabijo za jedi.\u00ab Preu\u010devanje je tako razkrilo zanimiv jedilnik na\u0161ih prednikov \u2013 \u00bbkeltsko pivo\u00ab zvarjeno iz zeli\u0161\u010d, poseben paleolitski kruh iz enozrnice, ki je veliko bolj hranljiv, kot kruh, ki ga u\u017eivamo danes, za sladico pa so denimo postregli s smokvami z medom in zmletimi orehi.<\/p>\n
Preu\u010devanje je tako razkrilo zanimiv jedilnik na\u0161ih prednikov \u2013 \u00bbkeltsko pivo\u00ab zvarjeno iz zeli\u0161\u010d, poseben paleolitski kruh iz enozrnice, ki je veliko bolj hranljiv, kot kruh, ki ga u\u017eivamo danes, za sladico pa so denimo postregli s smokvami z medom in zmletimi orehi.<\/p>\n
Na obmo\u010dju arheolo\u0161ke poti je bil ustvarjen tudi poseben vrt z nasadi semen starodavnih rastlin bila s semeni starodavnih rastlin mlaj\u0161e kamene, bakrene, bronaste in \u017eelezne dobe, rimskega in poznoanti\u010dnega obdobja ter srednjega veka. Vrt je zasnovan iz desetih, med seboj lo\u010denih parcel, ki so povezane glede na kronologijo. Po ugotovitvah na podro\u010dju arheobotanike, rastline v tistih \u010dasih tako niso bile tako zelo razli\u010dne od dana\u0161njih, \u0161lo je le ta t. i. stare vrste. V t. i. paleovrtu lahko najdemo \u017ei\u017eule, \u010drni sirek, smokvovec, pritlikavo p\u0161enico, staro sorto r\u017ei, ajdo, starinsko piro, proso, njivsko meto, navadni rebrinec, belo gor\u010dico, ogr\u0161\u010dico in mnoge druge.<\/p>\n
Arheolo\u0161ka pot, o kateri lahko ve\u010d preberete tudi v na\u0161em prispevku Odkritje mno\u017ei\u010dnih grobov v Pivoli razkrilo \u017eivljenja starodavnih Pohorcev, je letos obele\u017eila \u017ee prvo obletnico, nekaj utrinkov lanske otvoritve pa si ogledate tudi v zgornji Facebook objavi. Ve\u010d o arheolo\u0161kem parku ter mo\u017enosti obiska najdete tudi na naslednji povezavi.<\/p>\n
Beseda ali dve o Botani\u010dnem vrtu<\/p>\n
Mariborski Botani\u010dni vrt ima svoje korenine, tako dobesedno kot simbolno, v 19. stoletju, ko je bil stari del zasajen kot zasebna zbirka. Nekaj botani\u010dnih prese\u017ekov, kot sta dve orja\u0161ki sekvoji in orja\u0161ki klek, tako obstaja \u0161e danes. Ker se je zasebni nasad nahajal v bli\u017eini Pohorskega dvora, nad katerim bdi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, se je kmalu porodila ideja o ustanovitvi pravega botani\u010dnega vrta. Ideja je iz na\u010drtov pre\u0161la v gredice po letu 1994, za izvedbo pa je zaslu\u017een ustanovitelj botani\u010dnega vrta prof. dr. Bo\u017eidar Krajn\u010di\u010d. Botani\u010dni vrt je danes aktivno vklju\u010den v mariborsko dogajanje ter hkrati nudi prostor za \u0161tevilne kulturne in druge dogodke.<\/p>\n