{"id":465,"date":"2020-11-30T01:06:29","date_gmt":"2020-11-30T00:06:29","guid":{"rendered":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?p=465"},"modified":"2020-11-30T13:39:35","modified_gmt":"2020-11-30T12:39:35","slug":"invazivne-rastline-ambrozija","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?p=465","title":{"rendered":"Invazivne rastline &#8211; Ambrozija"},"content":{"rendered":"<p>Pelinolistna ambrozija\u00a0 (<em>Ambrosia artemisiifolia\u00a0<\/em>L.) iz dru\u017eine ko\u0161arnic (Asteraceae)\u00a0je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je za\u010dela \u0161iriti \u0161ele v za\u010detku 19. stoletja.\u00a0Danes je ambrozija najbolj raz\u0161irjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi je najbolj raz\u0161irjena pelinolistna ali kratka ambrozija.<\/p>\n<p>Rastlina zraste od 1,0 do 1,5 m vi\u0161ine. Steblo je pokon\u010dno, razvejano ter poraslo z gostimi dla\u010dicami. Listi do deljeni in prav tako odlakavi. Cvetovi so drobni, rumeni, \u00a0v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej.<\/p>\n<p>Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opra\u0161evalca opravlja veter. Ena rastlina lahko proizvede ve\u010d kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Koli\u010dina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je ve\u010d. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinami\u010dne lastnosti, saj lahko s pomo\u010djo vetra prepotujejo tudi razdalje, ve\u010dje od 100 km. Najve\u010dja koncentracije pelodnih zrn je v krogu 1\u00a0km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi ve\u010d kot 30 let. Hitrost \u0161irjena rastline je med 6 in 20 km na leto.<\/p>\n<p>Ambrozija je predvsem plevel zapu\u0161\u010denih, neobdelanih povr\u0161in. Najve\u010d je najdemo ob cestah, \u017eelezni\u0161kih progah, ob bregovih rek in potokov, na zapu\u0161\u010denih njivah itd. V zadnjem \u010dasu se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Najve\u010dje potencialno \u017eari\u0161\u010de ambrozije so zapu\u0161\u010dene njive in travniki.<\/p>\n<p>Pelod ambrozije je eden najmo\u010dnej\u0161ih znanih alergenov. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so:<\/p>\n<ul>\n<li>kihanje, \u0161\u010demenje v nosu, vodeni izcedek iz nosa,<\/li>\n<li>ote\u010dene veke, \u0161\u010demenje v o\u010deh,<\/li>\n<li>ote\u017eeno dihanje.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pelinolistna ambrozija\u00a0 (Ambrosia artemisiifolia\u00a0L.) iz dru\u017eine ko\u0161arnic (Asteraceae)\u00a0je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je za\u010dela \u0161iriti \u0161ele v za\u010detku 19. stoletja.\u00a0Danes je ambrozija najbolj raz\u0161irjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi je najbolj raz\u0161irjena pelinolistna ali kratka ambrozija. Rastlina zraste [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":466,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[94],"tags":[],"class_list":["post-465","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-raziskave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=465"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":467,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/465\/revisions\/467"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/466"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}