{"id":471,"date":"2020-11-30T01:09:31","date_gmt":"2020-11-30T00:09:31","guid":{"rendered":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?p=471"},"modified":"2022-01-19T11:09:22","modified_gmt":"2022-01-19T10:09:22","slug":"mesojede-rastline-lepljivi-listi","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/?p=471","title":{"rendered":"Mesojede rastline"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

V Botani\u010dnem vrtu Univerze v Mariboru gojimo nekaj osnovnih tipov mesojedih rastlin. Mesojedke oziroma \u017eu\u017ekojedke je skupina rastlin, ki so razvile sposobnost privabljanja, lovljenja in prebavljanja \u017eu\u017eelk. Njihova skupna lastnost je, da so se prilagodile na \u017eivljenje v tleh, revnih z minerali, zato se s prehranjevanjem \u017eu\u017eelk pravzaprav hranijo\/gnojijo. \u010ceprav botani\u010dno spadajo v razli\u010dne dru\u017eine, jih med seboj dru\u017eimo v skupine glede na obliko pasti, ki jih uporabljajo pri lovljenju in prebavljanju \u017eu\u017eelk.<\/p><\/blockquote>

Pasti za \u017eu\u017eelke predstavljajo preobra\u017eeni listi. Pasti so lahko aktivne (se premikajo) ali stati\u010dne (pri vr\u010dnicah). Rosike in mastnice za lovljenje uporabljajo lepilo organskega izvora, ki je name\u0161\u010deno po vsej povr\u0161ini lista. Na pogled deluje kot kapljice rose ali vode, kamor se zate\u010dejo \u017eejne \u017eu\u017eelke. Poleg ‘vodnih kapljic’ pa \u017eu\u017eelke privla\u010dijo tudi z obarvanim listnim robom, ki je poleti, ko je najve\u010d \u017eu\u017eelk, izrazito rde\u010de obarvan.<\/p>

Mastnica \u2013\u00a0Pinguicula<\/em><\/strong>
Pri nas v naravi uspevata\u00a0P. alpina<\/em>\u00a0in\u00a0P. vulgaris<\/em>. Rastlina izra\u0161\u010da v rozetah, prehranjuje se prete\u017eno z mu\u0161icami. Iz sredine rozete po\u017eene cvetno steblo, cveti belo (alpska) ali temno roza (navadna). Med njima v naravi ni kri\u017eancev.\u00a0V severni Evropi so jo uporabljali za sirjenje mleka, saj vsebuje encime in kisline. Mastnico so dodajali tudi pri izdelavi masla, za lepo rumeno barvo \u2013 po tem je dobila ime. Alpska mastnica je znana tudi kot zdravilna rastlina, s podobnimi zdravilnimi lastnostmi kot arnika.\u00a0Tudi drugod po svetu najdemo mastnice, v Mehiki rastejo skupaj s kaktusi, medtem ko jih pri nas vedno najdemo na vla\u017enih rasti\u0161\u010dih.<\/p>

Rosika \u2013\u00a0Drosera<\/em><\/strong>
V Sloveniji rastejo v naravi tri vrste rosike \u2013 srednja, okroglolistna in vmesna oblika (D. rotundifolia<\/em>\u00a0x\u00a0D. intermedia<\/em>). Vse spadajo med ogro\u017eene rastlinske vrste. Najdemo jih na mokrih rasti\u0161\u010dih, tudi pod vodo, na Pohorju, Pokljuki,\u2026 Njihova najpogostej\u0161a hrana so dvokrilci, najve\u010dkrat komarji.\u00a0Najve\u010dja raznovrstnost rosik je v Avstraliji, kjer je opisanih ve\u010d kot 150 razli\u010dnih vrst. Avstralska vrsta (D. bipinnata<\/em>\u00a0var.\u00a0multifida<\/em>) je najve\u010dja med rosikami. Na svoje vilasto oblikovane lepljive liste lahko ujame celo zajca.\u00a0Rosike se razmno\u017eujejo vegetativno, s koreninami in listi.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Me\u0161inka \u2013\u00a0Utricularia<\/em><\/strong><\/p>

Me\u0161inka je vodna mesojeda rastlina, ki se prehranjuje z vodnim planktonom. Njene aktivne pasti so me\u0161i\u010dki, ki se, kadar lovijo, odpirajo in zapirajo z veliko hitrostjo. V naravi jo opazimo v \u010dasu cvetenja. Njeni cvetovi se dvignejo nad vodno gladino, cveti rumeno ali belo. Poleg Evrope, me\u0161inke najdemo v naravi tudi v Sev. Ameriki in v Aziji.<\/p>

Muholovka \u2013\u00a0Dionea<\/em><\/strong>
Po svetu najbolj znana in raziskana rastlina \u017ee od \u010dasov Darwina je doma iz Amerike (Sev. in J. Karolina). Najbolj raziskan del muholovke so njene lovilne pasti. Razvijejo se na koncu lista, sestavljene iz dveh delov, ki sta polkro\u017ene oblike. Ko se past zapre, spominja na \u010deljusti \u017eivali. Muholovka se prehranjuje z \u017eu\u017eelkami, ki priletijo posedet na povr\u0161ino njene pasti. Morajo biti zadosti velike, da premaknejo vsaj dve od treh \u010dutilnih dla\u010dic, s katerimi rastlina zaznava velikost plena. Vsaka past se odpre in zapre samo trikrat, potem se razgradi in zraste nova. Hitrost zapiranja pasti je ocenjena na 1\/24 sekunde, kar pa \u0161e zdale\u010d ni najhitrej\u0161i gib v \u017eivem svetu. Katera je najhitrej\u0161a rastlina na svetu in ve\u010d o mesojedih rastlinah si lahko preberete na:\u00a0http:\/\/www2.arnes.si\/~sopjslat\/mesojedke\/index.htm<\/a><\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Vr\u010dki so preobra\u017eeni listi, ki se spremenijo v pasti za lovljenje \u017eu\u017eelk. Rastline, ki lovijo z vr\u010dki lahko \u017eivijo na tleh ali pa so epifiti \u2013 rastejo v pazduhah drugih dreves. Zgradba vr\u010dkov je precej podobna v tej zelo raznoliki skupini mesojedih rastlin. \u017du\u017eelke privla\u010dijo z vonjem in barvo. Notranjost vr\u010dkov je spolzka in na dolo\u010denih mestih pora\u0161\u010dena z dla\u010dicami, ki so obrnjene navzdol. To predstavlja precej\u0161njo oviro \u017eu\u017eelkam, ki bi hotele po steni vr\u010dka plezati navzgor. Na dnu vr\u010dka je teko\u010dina, v katero se ob obisku \u017eu\u017eelke izlo\u010dijo prebavni encimi in kisline. Nekatere vr\u010dnice nimajo prebavnih encimov, njim pri razgradnji \u017eu\u017eelk pomagajo bakterije. Vsi vr\u010dki imajo pokrov\u010dke, ki prepre\u010dujejo vdor prevelikih koli\u010din vode v vr\u010dek.<\/p>

Saracenija \u2013\u00a0Sarracenia<\/em><\/strong>
Rastlina je dobila ime po zdravniku Saracenu. Je talna vr\u010dnica Sev. Amerike in v njenih vr\u010dkih pogosto najdemo ose ter ve\u010dje dvokrilce. Nekatere vrste saracenij se uporabljajo tudi v cvetli\u010darstvu, saj so njihovi veliki in di\u0161e\u010di cvetovi privla\u010dni tudi za nas.<\/p>

Vr\u010dnica \u2013\u00a0Nepentes<\/em><\/strong>
Od pribli\u017eno 60-ih vrst, ki rastejo prete\u017eno na otokih Java, Sumatra, Borneo, jih je ve\u010dina epifitskih, nekaj pa jih raste tudi na tleh. Vr\u010dek se razvije iz navidezne vitice, ki izra\u0161\u010da na vrhu lista. Najve\u010dja prostornina vr\u010dka je dva litra in v take pasti se lahko ujamejo tudi glodavci. Ime te rastline izhaja iz latinske besede ‘ne pente’, kar pomeni ‘ne skrbi’.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Botani\u010dnem vrtu Univerze v Mariboru gojimo nekaj osnovnih tipov mesojedih rastlin. Mesojedke oziroma \u017eu\u017ekojedke je skupina rastlin, ki so razvile sposobnost privabljanja, lovljenja in prebavljanja \u017eu\u017eelk. Njihova skupna lastnost je, da so se prilagodile na \u017eivljenje v tleh, revnih z minerali, zato se s prehranjevanjem \u017eu\u017eelk pravzaprav hranijo\/gnojijo. \u010ceprav botani\u010dno spadajo v razli\u010dne dru\u017eine, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":473,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[94],"tags":[],"class_list":["post-471","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-raziskave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/471","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=471"}],"version-history":[{"count":20,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/471\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1636,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/471\/revisions\/1636"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/473"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=471"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=471"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=471"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}