V sklopu Univerzitetnega kmetijskega posestva Pohorski dvor in genske banke rastlin Botani\u010dnega vrta Univerze v Mariboru, je v Pivoli ob\u0161irna zbirka razli\u010dnih genotipov bele murve (Morus alba L.) ali moretum. Vsako leto v mesecu juniju so organizirani vodeni ogledi moretuma in simpozij na temo svilogojstva.<\/p>\n
Bela murva (Morus alba<\/em> L.) je skozi stoletja postala karakteristi\u010dno drevo v nekdanjih svilogojskih obmo\u010djih, saj so liste uporabljali za krmo sviloprejkam. \u010crna murva (Morus nigra<\/em> L.) je pri nas zelo redka, a so podatki o \u0161tevilu ohranjenih dreves nepopolni, saj jo zamenjujemo s sortami bele murve s temnimi plodovi. V Sloveniji so se ohranile \u0161tevilne ve\u010dstoletne murve, ki predstavljajo izjemno naravno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n Bela murva za kavalirje<\/p>\n Bela murva izvira iz J in JZ Kitajske, kjer jo gojijo ve\u010d kot 4500 let. Na Gori\u0161ko so jo prinesli v 16. stoletju predvsem z uvajanjem svilogojstva, ki je postalo poleg vinogradni\u0161tva pomembna kmetijska panoga na Primorskem, \u0160tajerskem v okolici \u017dalca in Prekmurju. Sredi 19.st je bilo na Slovenskem in avstrijskem Gradi\u0161\u010danskem skupaj okrog 2 milijona murv. Od srede 19. st. do 1. svetovne vojne je svilogojstvo upadlo predvsem zaradi bakterijske bolezni gosenic, ki se je raz\u0161irila iz Francije. Zadnji pridelovalci so s to panogo kon\u010dali okoli leta 1960.<\/p>\n Bela murva je za svilogojstvo bolj primerna. V primorskih krajih je sezona trajala od sredine maja do konca junija. Gosenice sviloprejk gredo v tem \u010dasu \u010dez 5 razvojnih faz, med njimi so 4 obdobja levitve, ko se gosenice za dan ali dva prenehajo prehranjevati. Sviloprejke so v nare\u010dju imenovali \u00bbkavalirji\u00ab, verjetno zaradi njihove pokon\u010dne, toge dr\u017ee, ki jo zavzamejo ob levitvi. Rejci so sviloprejkam v prvi fazi rezali liste, od tretje faze so polagali murvine veje in jih hranili tudi do petkrat na dan. Po osmih dneh zapredanja so pobirati pridelek kokonov, ki je pomenil pomemben vir dohodka.<\/p>\n \u010crna murva za sladokusce<\/p>\n \u010crno murvo so v Evropo prinesli \u017ee v anti\u010dnem \u010dasu, najverjetneje iz Irana in Afganistana. Danes najve\u010d dreves najdemo v ju\u017eni Evropi. V stari Gr\u010diji je veljala kot simbol modrosti in je bila posve\u010dena bogu Panu.<\/p>\n V Mali Aziji se pona\u0161ajo z regionalnimi sortami, katerih plodovi so dolgi tudi do 6 cm. V Albaniji v vasi Boboshtice stoji okoli 400 \u010drnih murv, ki so v upravljanju va\u0161kih dru\u017ein. Doma\u010dini jim pripisujejo 1000 let. Iz plodov pridobivajo \u017eganje, ki ga spustijo \u010dez liste, da dobi zeleno barvo in karakteristi\u010dni okus.<\/p>\n Nezahtevno drevo<\/p>\n Beli in \u010drni murvi ustrezata son\u010dna, topla in zavetrna lega ter revna, zmerno vla\u017ena do suha karbonatna tla. Bela murva je prezimno trdna tudi v zmernih klimatih Srednje Evrope. <\/em>\u010crna murva je bolj ob\u010dutljiva na mraz, dobro uspeva le v vinorodnih obmo\u010djih.<\/p>\n Ob koncu 19. stoletja so za potrebe svilogojstva\u00a0za\u010deli uvajati predvsem nizke gojitvene oblike na vi\u0161ino najve\u010d do 90 cm in na sadilno razdaljo tudi do 1,5 m. Z gojenjem sviloprejke je povezano \u0161e danes raz\u0161irjeno mo\u010dno obrezovanje kro\u0161enj murve.<\/p>\n Izjemne zdravilne lastnosti<\/p>\n Plodove lahko predelamo v marmelade, sirupe, \u017egane pija\u010de (dudova\u010da), vino in kis. V preteklosti so plodove \u010drne murve uporabili za barvanje vina. Les je uporaben v gradbeni\u0161tvu, sodarstvu, mizarstvu in strugarstvu. Po trdoti primerljiv hrastovini.<\/p>\n Listi bele murve, s katerimi hranijo sviloprejke, drobnico in mle\u010dno \u017eivino, so bogat vir: beljakovin, vitaminov, fenolov in mineralov. Listi in plodovi imajo izjemne zdravilne lastnosti. Ekstrakti le-teh se podporno uporabljajo za zdravljenje ledvi\u010dnih in sr\u010dno-\u017eilnih bolezni, \u00a0virusnih in bakterijskih obolenj, uravnavanje krvnega sladkorja, vzpodbujanje imunskega sistema, za\u0161\u010dito pred nevrodegenerativnimi boleznimi (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) in rakastimi obolenji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V sklopu Univerzitetnega kmetijskega posestva Pohorski dvor in genske banke rastlin Botani\u010dnega vrta Univerze v Mariboru, je v Pivoli ob\u0161irna zbirka razli\u010dnih genotipov bele murve (Morus alba L.) ali moretum. Vsako leto v mesecu juniju so organizirani vodeni ogledi moretuma in simpozij na temo svilogojstva. Bela murva (Morus alba L.) je skozi stoletja postala karakteristi\u010dno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1354,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[94],"tags":[],"class_list":["post-474","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-raziskave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/474","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=474"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/474\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1639,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/474\/revisions\/1639"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1354"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=474"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=474"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/botanicnivrt.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=474"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}