Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Tematska pot

V južnem delu Botaničnega vrta UM se razteza gomilno grobišče iz starejše železne dobe. Tukaj so v času med koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. št. svoje umrle pokopavali prebivalci utrjene naselbine Poštela na Pohorju. Gre za eno od grobišč tam živeče skupnosti, saj se druga razprostirajo od planote Habakuk pod Poštelo po grebenih proti Razvanju, kjer stoji mogočna Kosova gomila, pa vse do Spodnjih Hoč.

S sodobnimi raziskavami je bilo na območju, kjer poteka arheološka pot, ugotovljenih več deset različno velikih grobnih gomil. Ena od manjših je bila med urejanjem učne poti odkrita tik za mostom,v neposredni bližini vhod v Botanični vrt. Z arheološkimi izkopavanji smo ugotovili, da je bila močno poškodovana že v preteklosti.

Večina gomil ob učni poti je dobro ohranjenih, saj jih je dolga stoletja varoval gozd. To pa ne velja za vse gomile v bližini, saj so bile nekatere močno poškodovane, ko je bilo na območju današnjega Botaničnega vrta vojaško skladišče. Uničenje žal grozi tudi nekaterim gomilam na njivskih površinah v okolici, saj so zaradi intenzivnega oranja že skoraj povsem zravnane.

 

 

ZBIRKA UŽITNIH IN UPORABNIH RASTLIN, PALEOVRT

Od mlajše kamene in bakrene dobe (pribl. 6000–2300 pr. n. št.), bronaste dobe (pribl. 2300–800 pr. n. št.), železne dobe (pribl. 800–15/0 pr. n. št.) pa vse do rimskega in poznoantičnega obdobja (15/0–6. stol.) se je kmetijstvo na Štajerskem razvijalo postopoma. 

Za vsako zgodovinsko obdobje so značilne posamezne vrste poljščin, ki so praviloma v naslednjem obdobju nadomestile boljše sorte ali vrste. Le-te so s trgovino in migracijami prispele na območje Štajerske ter tako v vsakem zgodovinskem obdobju pustile pomemben pečat v tehnikah kmetovanja.

Zbirka užitnih in uporabnih rastlin je nazorna kolekcija najpomembnejših poljščin in uporabnih rastlin, ki jih je človek na območju našega prostora prideloval in uporabljal skozi opisana prazgodovinska in zgodovinska obdobja. Vrt je zasnovan iz desetih, med seboj ločenih parcel, ki so v kronološkem zaporedju medsebojno povezane. 

Prvi dve gredi predstavljata pomembne gojene rastline iz mlajše kamene in bakrene dobe na Štajerskem (pribl. 6000–2300 pr. n. št.). Predstavljene so poljščine kot: pšenica enozrnica (Triticum monococcum L.), izvorne oblike današnjega ovsa (Avena sativa L.) in nekateri uporabni njivski pleveli, kot recimo kokalj (Agrostemma githago L.).

Naslednje tri gredice predstavljajo najpomembnejše gojene rastline v obdobju bronaste dobe na Štajerskem (pribl. 2300–800 pr. n. št.). Predstavljene so vrste: bob (Vicia faba L.), leča (Lens culinaris Medikus), proso (Panicum miliaceum L.) in pira (Triticum spelta L.).

Šesta in sedma gredica predstavljata železno dobo (pribl. 800–15/0 pr. n. št.). Takrat se začnejo gojiti na Štajerskem številne nove sorte uporabnih in užitnih rastlin. Predstavljena je stara sorta rži (Secale cereale L.), ajda (Fagopyrum esculentum Moench), lan (Linum usitatissimum L.) in vrtni mak (Papaver somniferum L.).

Zadnje tri gredice predstavljajo rastlinske vrste, ki jih je človek gojil pri nas v rimskem in poznoantičnem obdobju (15/0–6. stol.). Predstavljene so vrste kot: pastinak (Pastinaca sativa L.), sodobnejše sorte pšenic (Triticum aestivum L.), navadni sirek (Sorghum bicolor (L.) Moench), navadni ječmen (Hordeum vulgare L.)

 

 

 

ARHEOLOŠKA RAZSTAVA - Kako so živeli

V okviru arheološke razstave 'Kako so živeli' vas popeljemo na sprehod skozi (pra)zgodovino območja severovzhodne Slovenije in avstrijske Štajerske od mlajše kamene dobe do srednjega veka. Na razstavi so na sodoben interaktivni način predstavljena dognanja interdisciplinarnih raziskovanj arheologije, arheobotanike in arheozoologije. Poseben pečat obisku daje rekonstrukcija starejšeželeznodobne hiše izpred več kot 2600 let. Razstava je na ogled v odpiralnem času Botaničnega vrta. Nahaja se v drugem večnamenskem objeku  v vhodnem delu Botaničnega vrta

 

 

Obratovalni čas

Od 24. marca do septembra
vsak dan od 9.00 do 19.00

Oktobra do 18.00
Novembra do 16.00, nedelje zaprto
December – februar zaprto
Več informacij

PRODAJALNI CENTER OBRATUJE
 

Vstopnina

Odrasli: 4 €
Upokojenci: 3,5 €
Mladina: 3 €
Družinska: 10 €

Predšolski otroci brezplačno.

Kontakt

Blagajna: 051 696 272
Prireditve: 031 310 330
Vodenja: 031 592 162

E-naslov: botanicni.vrt@um.si

Za e-novice klikni tukaj

Lokacija
Zahvala
Botanični vrt ne bil bi vrt brez obiskovalcev, članov, donatorjev in prostovoljcev.
Postani prijatelj.

Kontakti

Blagajna: 051 696 272
Prireditve: 031 310 330
Vodenja: 031 592 162
E-naslov: botanicni.vrt@um.si

Družite se z nami

Naročite se na e-novice

Bodite obveščeni o dogodkih, aktivnostih in ugodnostih.


  • 2017 © Botanični vrt Univerze v Mariboru