Index seminum je katalog – seznam zbranega hranjenega semenskega materiala, ki ga hrani posamezen botanični vrt ali druga znanstveno- raziskovalna ustanova v semenski banki. Termin prevajamo iz latinščine, njegov dobesedni prevod pa pomeni »seznam semen«.
Začetki sistematičnih popisov semenskega inventarja v botaničnih vrtovih segajo v leto 1682. Tistega leta je namreč dr. Paul Hermann, zaposlen v Botaničnem vrtu Univerze v Leidnu (Nizozemska) prvi pripravil celoten seznam, katalog rastlinskih vrst, katerih semena je hranil v botaničnem vrtu in so bila predvidena izmenjavi z drugimi inštitucijami, botaničnimi vrtovi.
Index seminum, katerega številni Botanični vrtovi javno objavljajo na svojih spletnih straneh, omogoča pridobivanje informacij o lokaciji in količini željenega rastlinskega materiala ter lažjo pridobitev oz. naročanje le-tega.
Index seminum omogoča trajnostno ohranjanje, didaktičen prikaz in izmenjavo rastlinskega materiala; to pa je tudi primarna dejavnost botaničnih vrtov.
Samonikle, avtohtone redke in ogrožene rastlinske vrste ter njihov semenski material ščitita dva pomembna sporazuma; Mednarodna konvencija o biološki raznovrstnosti (MKBR) in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (MKTOZR).
Obe konvenciji ščitita divjerastoče populacije redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst pred prekomernim nabiranjem, puljenjem in nezakonitim odvzemom iz naravnega okolja. Hkrati vzpodbujata obe konvenciji meddržavno prosto izmenjavo rastlinskega materiala.
Posledično je kakršnokoli prodajanje, trgovanje ali donacija semenskega materiala širši javnosti prepovedana. Semenski material, vpisan v seznam Index Seminum Botaničnega vrta UM je dostopen zgolj drugim botaničnim vrtovom in ostalim znanstvenim ustanovam.