V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru v Pivoli so danes namenu predali veliko novo pridobitev, arheološki park z učno potjo in stalno razstavo Kako so živeli. To so izvedli v sklopu čezmejnega projekta PalaeoDiversiStyria (Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega sveta), vrednega dobre 1,3 milijona evrov, pri čemer so 85 odstotkov pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Uredili so tudi gensko banko semen in paleo vrt z zasajenimi rastlinami, ki so prikazane po obdobjih od mlajše kamene dobe do srednjega veka. Vodja Botaničnega vrta dr. Andrej Šušak je izpostavil, da sta kulturna in naravna dediščina, ki ju projekt povezuje, tudi del kulturne identitete, “zato smo ju dolžni primerno zaščititi in tudi prezentirati.” Od zasnov do rezultatov je minulo tri leta, v katerih so naredili torej veliko raziskav ter zasnovali tudi blagovno znamko Heriterra, ki povezuje akterje s področja gastronomije, kmetijstva in rokodelstva, produkte pa ponujajo vključeni ponudniki v širši regiji v Sloveniji in Avstriji. Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica, je dejal, da so uspeli vzpostaviti veliko novih povezav med lokalnimi ponudniki. Vsi si obetajo, da bo projekt zanimiv tudi za turizem. Rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič je izpostavil, da ima ta nova pridobitev velik pomen za univerzo, ki skuša biti trajnostno usmerjena institucija. Direktor Universalmuseum Joanneum iz Gradca dr. Wolfgang Muchitsch, eden glavnih avstrijskih partnerjev, pa je dodal, da je to tudi opomnik za naprej, kako je treba skrbeti za dediščino.
Eden glavnih avtorjev razstave in poti je arheolog dr. Matija Črešnar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je na kratko pojasnil: “Še pred kratkim je bil tukaj zapuščen gozd, v katerem pa se skrivalo zelo pomembno najdišče, najbolje ohranjeno gomilno grobišče iz časa starejše železne dobe na širšem območju Podravja. Na Pošteli živeči so namreč območju od Habakuka vse do Pivole pokopavali svoje bližnje. V eni gomili, ki ima premera med 20 in 30 metrov je pokopan en človek,” je na kratko ponazoril Črešnar ter zainteresirane popeljal tudi na voden ogled.
Pot prinaša obiskovalcem torej dodatne štiri hektarje sprehodov, razstavo in multimedijski prostor. Ustvarjalcem vsebin v Botaničnem vrtu pa veliko možnosti za oblikovanje dodatne ponudbe. Na raznolikih izkustvenih delavnicah so že danes osnovnošolci več šol spoznavali preteklost.
Vir: Večer