Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) iz družine košarnic (Asteraceae) je ena najbolj alergenih rastlin. Domovina te enoletne rastline je severna Amerika. Po Evropi se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. V Evropi je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija.
Rastlina zraste od 1,0 do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi do deljeni in prav tako odlakavi. Cvetovi so drobni, rumeni, v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej.
Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje, večje od 100 km. Največja koncentracije pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjena rastline je med 6 in 20 km na leto.
Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah itd. V zadnjem času se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji kot plevel v okopavinah (sladkorna pesa, krompir, koruza). Največje potencialno žarišče ambrozije so zapuščene njive in travniki.
Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so:
- kihanje, ščemenje v nosu, vodeni izcedek iz nosa,
- otečene veke, ščemenje v očeh,
- oteženo dihanje.
